Medved medvedu

Posted: januar 27, 2016 in film, izobraževanje, splošno
Oznake: , , , , ,

Objavljamo celoten odgovor časopisu Večer na prispevka, objavljena 19. januarja: Kinobog profit, direktorice nekdanjih Mariborskih kinematografov Magdalene Medved in Art kino v Koloseju? Končno, novinarke Petre Vidali. Odgovor je bil objavljen v Večeru 26. januarja, 2016. V branje ob tem svetujemo tudi članek Boštjana Laha iz leta 2007 z naslovom Mariborski kino Udarnik umira?.

Foto: Sašo Bizjak, časopis Večer

PleaseBeHonestNow (Sašo Bizjak, Večer)

O resnem kinu?

Končno. V mestu, kjer tiskani mediji pozdravljajo prihode art kino produkcije v multiplekse in koloseje, ki kot prostori filmske umetnosti znajo celo prekiniti avtorski film z napisom in odmorom »za napolnitev zalog hrane in pijače« oziroma kjer ob nekaj projekcijah ljubljanskega filmskega festivala doživljamo naravnost strašljive tehnične in amaterske organizacijske napake, se je očitno in končno začela tudi vedno bolj strokovna debata o tem, kaj kino, kako kinematografija in zakaj filmska umetnost sploh so. V razmislek ob vzhičenju nad dvema le pogojno imenovanima art projekcijama v Koloseju in pomislekih o profesionalnem delu Zavoda Udarnik ter ob navedbi, da imamo v mestu le dva kinematografa dajemo v razmislek naslednje številke:

Udarnik 2010-2015
Število artkino projekcij: 1535
Število kinotečnih projekcij: 83
Število slovenskih filmov: 164
Število dokumentarcev: 204
Število otroških projekcij: 169
Število gostovanj festivalov: 200
Število izobraževalnih dogodkov: 94
Število glasbenih dogodkov: 172
Število razstav: 7
Skupno število gledalcev na filmskih projekcijah: 47.250
Skupna višina javnih sredstev (MzK+EPK2012+MOM+FC): 244.368EUR*
*za primerjavo: ljubljanski Kinodvor prejme s strani Mestne občine Ljubljana neposredno na letni ravni cca. 480.000EUR

Torej po letih molka in neprisotnosti, se na fronti borb, bitk in vojne za kvaliteten kino v samem mestnem jedru Maribora pojavljajo junaki in junakinje preteklosti, ko so žal bile sprejete vprašljive odločitve kam s kino dvoranami in kam z umetniško filmsko produkcijo. Mreža Europa Cinemas in Art kino mreža Slovenije ter dejanski razvoj umetniških in mestnih kinematografov v svetu in tudi pri nas so dokazali, da so dvignjene roke, predaje ter odločitve za vstop umetniške filmske produkcije v multiplekse ter izguba javnih kinematografskih institucij bile napačne, ne v stiku s časom in da, celo slabe poslovne in trajnostne urbano-razvojne odločitve. Oziroma ne samo napačne in poslovne ter mestno tvorno slabe odločitve, ampak tudi strokovno zelo vprašljive na račun same kakovosti filmske umetnosti in na račun razvoja ter dihanja mestnih središč.

O tistih tajkunih?

Skoraj poenostavljeno in na mestih zavajajoče govorimo o tajkunih, o denacionalizacijskih procesih in s tem spretno prikrivamo odgovornost in odločitve, ki so bile sprejete in ki so pripeljale do stanja danes, do stanja 10 let kasneje, ko bi očitno ljudje, ki so odločitve takrat sprejemali in zadnjih 5 let niso nikakor javno sodelovali ter podpirali iniciative za mestni kino, želeli nekaj. Le kaj? Biti in priti v ospredje borbe, ki se dogaja zaradi njihovih slabih odločitev, zaradi njihove zgolj priložnostne in puhle borbe za kino, za kinematografe, za film v preteklosti? Upamo, da bodo resni raziskovalni novinarji načeli zgodbe preteklosti in dejansko poslovno ter strokovno aktivnost filmskih delavcev v Mariboru. Teh ljubiteljev in ljubiteljic ter strokovnjakov in profesionalk, ki jih niti v mestnem kinu Udarnik na omenjenih več kot 1500 art kino projekcijah ni bilo opaziti zadnjih 5 let.

O njihovem odličnem programskem vodstvu?

O odličnem programskem vodstvu v preteklosti je govora v zapisu direktorice nekdanjih Mariborskih kinematografov Magdalene Medved. Govorimo o kvalitetnem programskem vodstvu, ki je pred leti, zaradi bojda slabega obiska art kina in svojeglavosti privatnih šefov ter šefinj, katerih filmska-poslovna agenda je jasna že stoletje, vrglo puško v koruzo in se predalo ter pristalo v coni jamranja. Vse do trenutka, ko je nova generacija, na, priznajmo, njihovih temeljih zgradila in kvalitetno nadgradila zgodbo umetniškega filma, povečala število projekcij tako umetniških kot kinotečnih filmov, postala član vseh najpomembnejših art kino mrež Evrope in Slovenije ter postala del nacionalne filmsko izobraževalne zgodbe. In zdaj, ko je ta mlada, nova generacija uspela prepričati pripravljalce lokalnega kulturnega programa o nujnosti filma in digitalizacije, ko je bitka za film s kolesjem uradov in ministrstev vstopila v novo petletko in ko je nova generacija izobrazila nove filmske kritike in producente, se mečejo tej generaciji konkretna polena pod noge. Torej krikov in glasu ni bilo zadnjih 5 let, podpore, niti v obliki obiska ni bilo v zadnjih 5 Udarnikovih letih in očitno tudi v prihodnosti ne bo.

Dejansko pljuvate v skupno filmsko in kinematografsko skledo ter ljudem podajate vse prej kot objektivno sliko, kaj šele strokovni pogled na to, kaj in kako potrebujemo. Kino Udarnik je v prvi petletki dokazal, da mesto kino v centru in prostor civilnega dialoga potrebuje in prava žalost je, da vsi borci za film iz preteklosti niso in ne nadaljujejo bitke.

In da, nalijmo si čistega vina (kot pravi zapis nad vhodom v kino Udarnik) ob laskanju bivših programskih vodstev in povejmo ljudem, da žal Slovenija prevede in v distribucijo jemlje le majhen del svetovne umetniške produkcije in da je pred 10 leti te distribucije bilo zanemarljivo malo oziroma vsak programec mestnega kina v Sloveniji še danes ve, da celo vsi umetniški filmi prevedeni v naš materni jezik komaj zapolnijo program. Torej o resni, kuratorski selekciji in strokovnem izboru oziroma konceptih dejansko sploh ne moremo govoriti. Razen, če bi staroste slovenskih kinematografov nadaljevali svojo bitko in začeli prevajati še več naslovov iz letne festivalske bere ter sami začeli odpirati nove distribucijske kanale. Ampak to bi pomenilo več dela in predvsem resno konceptualno delo ter fokusirane bitke. Tako kot je fokus tudi spremljanje filmskega programa v mestu. Programa, ki ga je prinesel Zavod Udarnik. Torej v zadnjih letih retrospektive Karpa Godine, Kubricka, Fellinija, Pregled 60 let cannske Zlate palme ter Retrospektivo zakladov ameriškega filma, ki jo je v svojo dvorano v celoti, po Udarnikovem konceptu, prenesla tudi Slovenska Kinoteka. Takega programa zadnjih 5 let ne bi smel zamuditi ali ne poznati, torej izpustiti noben resen ljubitelj umetnosti gibljivih slik. Kaj šele strokovnjaki, ki pa… Ne poznajo, ne vidijo, zanikajo obstoj mestnega kina.

O nevedenju in zanikanju Udarnikovih 5 let?

Kje so bili vsi ti strokovnjaki, ko smo zamujali in kot mesto tudi zamudili evropske razpise za filmsko digitalizacijo mestnih kin? Kje so bili, ko se je kinotečni program potrojil in ko so se strokovne retrospektive pripravljale, ko smo meščani na Grajskem trgu 1 v legendarnem Kinu Udarnik lahko izbirali med celo dvema različnima projekcijama na dan? Ali učijo in filmsko izobražujejo nove generacije? Pišejo svoje filmske spomine prepolne premier na fenomenalnem Letnem kinu v Rušah, na mariborski Piramidi in v Vetrinjskem dvoru ali kuratirajo in selekcionirajo programe za Slovensko kinoteko kot so v prvi petletki počenjali Udarniki? Ne. Spali so. Dolgo zimsko spanje. In zdaj v vsakem primeru in na vse možne načine želijo spregledati borbo za Kino Udarnik. Dejansko pljuvate v skupno filmsko in kinematografsko skledo ter ljudem podajate vse prej kot objektivno sliko, kaj šele strokovni pogled na to, kaj in kako potrebujemo. Kino Udarnik je v prvi petletki dokazal, da mesto kino v centru in prostor civilnega dialoga potrebuje in prava žalost je, da vsi borci za film iz preteklosti niso in ne nadaljujejo bitke. Ampak še vedno prelagajo odgovornost in iščejo lastne puške v koruzi.

Za Zavod Udarnik:
Miha Horvat, samozaposleni v kulturi, intermedijski umetnik
Srđan Trifunović
Žiga Brdnik, samozaposleni v kulturi, filmski kritik/recenzent

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s