Posts Tagged ‘2011’

Za vse tiste, ki se niste z nami vrteli ob vstopu v novo leto, smo pripravili kratek nabor utrinkov iz dogodka.

foto: Mitja Florjanc

Advertisements

V letu 2011 se je Udarnik dokončno profiliral kot multikulturni prostor. Zavod je organiziral in gostil več kot 500 različnih dogodkov, kar je izjemno lepo število.

Gre za najrazličnejše dogodke vse od filmskih projekcij, koncertov, klubskih in družbenih dogodkov, razstav, predavanj, okroglih miz, debat pa do avdiovizualnih in plesnih performansov, festivalov, itd. Najpomembnejši dosežek nadvse uspešnega leta je velik porast zanimanja za kakovostno sodobno in klasično filmsko produkcijo, v velikem delu tudi za slovenski video in film.

Znatno se je povečala filmska publika, kar je dokaz, da interes za to v Mariboru obstaja. V primerjavi z letom 2010 in začetkom leta 2011, se je obisk v kinu dvignil kar za okrog 100 odstotkov. Med drugim je Udarnik zaživel kot pomemben klubski prostor, saj je organiziral in gostil več kot 50 koncertov, klubskih dogodkov in avdiovizualnih performansov. Najbolj odmevni med njimi so bili zagotovo  elektronski oder festivala Lent Creative Underground z več kot 80 DJ-ji iz vse Slovenije in Avstrije, koncerti skupin Kawasaki 3p, Lollobrigida, Laka, Sopot, Diskobajagi, New Wave Syria, raperja Mita in  vrhunskih glasbenih mojstrov, kot so Sidiki Camara, Kandia Kora in Sory Diabate.

 

Koncert skupine Kawasaki 3p (Foto: HC Team)
###
Ali si bili cilji Zavoda Udarnik v minulem letu izpolnjeni v celoti, smo povprašali programskega direktorja Miho Horvata. »Vsekakor. V letu 2011 smo zaključil svojo prvo sezono rednega filmskega, video (a-v) in koncertno – razstavnega programa. Postali smo Ambasada Slovenske Kinoteke in tako v mesto pripeljali klasične mojstrovine filmske umetnosti na redni, mesečni bazi.  Že drugič smo bili integralni del vrhunskega mednarodnega festivala Animateka, ostali osrednji prostor novomedijske platforme festivalov MFRU (mednarodni festival računalniških umetnosti) in Kiblix, gostili zvoke Maribuma, Etnike, Izzvena in program Multikulti ter bili oder Festivala Borštnikovo srečanje. Ponovili in razširi smo Letni kino in začeli pomembno povezovanje z univerzo preko Noči raziskovalcev.«
###
V okviru Maribum sta nastopila Kandia Kora in Sory Diabate (Foto: Žiga Brdnik)

###

Uspešnih je bilo veliko dogodkov, zato je težko prav vsakega izmed njih izpostaviti. In k čemu bodo strmeli kar zadeva programsko shemo v letu, ki se je že začelo? »Nadaljevali bomo z razvijanjem, premišljevanjem, kuratiranjem in prikazovanjem oziroma ustvarjanjem sveta gibljivih podob v vsej njegovi širini načinov in metod dela. Želeli bi predstaviti najmanj tri večje domače in tuje retrospektive, nekaj majhnih pregledov posameznih avtorjev in avtoric ter konceptualnih med – žanrskih povezav. Biti del različnih mednarodnih in lokalnih festivalov gibljivih slik in zvoka, glasbe ter vzpostaviti kulturne ambasade v 2012 oziroma končno zagnati tudi nov prostor, torej striparno – čitalnico – knjigarno – videoteko. Poskušali bomo biti programsko sveži, z novitetami produkcije v dialogu s klasiko oziroma biti odprti, gostoljubni in široko izobraževalni z izostrenimi strokovnimi raziskavami.  Torej v enem stavku nadaljevati delo, bolje obveščati in informirati o dogajanju znotraj dvorane ter zasidrati nujno in to lepo zgodbo v pristanišču Maribora,« je še dodal Horvat.

AVTOR: Martina Lunder, Totimaribor.si // foto: Boštjan Lah, HC, Žiga Brdnik

Po premieri v Ljubljani, se najboljši videospotovski šov letošnjega leta seli tudi v Maribor! Na velikem platnu si bomo zavrteli nekaj najboljših, najbolj izvirnih, najbolj presenetljivih, najbolj šokantnih, utrganih, fantastičnih in še kakšnih glasbenih videospotov minulega leta. Zakaj? Ker je bilo leto 2011 še eno nepozabno leto na videospotovski sceni. Režiserji so za svoje glasbene izvajalce pripovedovali zgodbe, risali, se šalili, streljali, oponašali Tarantina, imitirali Hollywood, občevali – čisto vse za dober video! Bilo je leto, ko se je spotovska produkcija še korak dlje preselila v spletno okolje in ko po televiziji enostavno ni več moč videti vsega najboljšega, kar se v glasbenih videospotih dogaja. Zato je vaša prisotnost nujna – kajti če ne boste ob čaju ali pivu z nami pogledali tistega, kar bomo ta večer prikazali v Udarniku, potem obstaja nevarnost, da ste leto 2011 preprosto prespali. Ostanite raje na tekočem!

Večer glasbenega videa na velikem platnu bo s komentarji pospremil filmski kritik Matic Majcen.

Dogodek pripravljamo v sodelovanju s spletno revijo Podoba-Glasba, edino publikacijo za umetnost glasbenega videa pri nas.

Dogodek se bo odvil v petek, 30. decembra 2011 ob 22. uri veliki dvorani Zavoda Udarnik. Vabljeni!

 

V psihološkem trilerju, umeščenem v ledeno puščavo ruske Arktike, silovito trčita dve generaciji in dva intimna, nasprotujoča si pogleda na prostor in čas, na izolacijo in preživetje. Prosta priredba dnevniških zapisov arktičnega raziskovalca N. V. Pinegina iz leta 1912.

“Arktika izgleda kot planet, na katerem bi se lahko dogajal Osmi potnik. Ali pa Solaris. Arktika je neobljudena, nenaseljiva, prazna. Tam nimaš kaj početi. Tam ni ničesar. In ta nič je lepa priložnost za trilerje.” Marcel Stefančič jr., Mladina: Pekel so drugi!

Premiera: sreda, 28.12 ob 20. uri // ponovitve: 3. in 4. januar ob 20. uri // vstopnina 4/3 evre

Kako sem preživel to poletje

(Kak ja provjol etim letom)

***

Aleksej Popogrebski / Rusija / 2010 / 35 mm / 124 min

***

režija Aleksej Popogrebski
scenarij Aleksej Popogrebski
fotografija Pavel Kostomarov
montaža Ivan Lebedev
glasba Dimitrij Kathanov
produkcija
Roman Borisevič, Aleksander Kušajev, Sergej Člijanc
igrajo Grigorij Dobrigin, Sergej Puskepalis, Igor Černevič (glas)
distribucija v Sloveniji Demiurg

festivali, nagrade
Berlin 2010 (najboljša igralca, izjemen umetniški dosežek), Wiesbaden – GoEast 2010 (nagrada FIPRESCI), Karlovi Vari 2010

zgodba
Nekoč pomembna raziskovalna postaja v arktičnem polarnem krogu je zdaj skoraj povsem opuščena. V njej živita le Sergej, izkušeni meteorolog, ki je tu preživel že vrsto let, ter mladi Pavel, ki je prišel nedavno, z željo po potešitvi pustolovskega duha. Kmalu naj bi ponju prišla ladja, da ju odpelje domov. Sergej nanjo komaj čaka, saj bi se rad čim prej vrnil k ženi in otroku. Nekega dne, ko se odpravi na ribarjenje, se oglasi radijska postaja. Sporočilo, ki prinaša tragično novico, sprejme Pavel. Od takrat si tudi sam želi le eno – da bi se na obzorju čim prej pokazala ladja in ga razrešila dolžnosti, da Sergeju preda sporočilo. A kmalu zatem Sergej in Pavel prejmeta novo sporočilo – na ladjo bosta čakala še celo leto …

iz prve roke
»Sam sem bil mestni otrok; ko sem bil star kakšnih 14 let, sem po naključju naletel na dnevniške zapise Pinegina, ki je leta 1912 sodeloval pri Sedovovi tragični odpravi na Severni tečaj. Odpravo so pripravili v naglici, in ko je njihova ladja obtičala v neskončnem ledu, tisoč milj od cilja in najbližje civilizacije, je vodja odprave z mirnim glasom sporočil: ‘Torej bomo tukaj preživeli to zimo.’ (Na koncu sta bili to dve zimi za posadko in večnost za Sedova. To je bil čas, preden so radio, reševalne akcije s helikopterji in GPS postali potrošniške dobrine). Takrat mi je ‘zima’ minevala kot polovica življenja. Pogosto mi še vedno. Odkar sem prebral te zapise, pa občudujem zmožnost človekovega soočenja z realnostjo časa in prostora, ki je tako drastično drugačna od naših ustaljenih razsežnosti, od merila ur in minut, blokov in avtobusnih postaj. Film je v osnovi zgodba o dveh osebnih (in nezdružljivih) pogledih na prostor in čas. Ker smo vsi mestni ljudje, pripovedujemo to zgodbo iz perspektive mlajšega protagonista, čigar življenjska izkušnja nam je veliko bližja. Vendar pa smo se hoteli pri snemanju tega filma podvreči naravi skrajnega severa, se odreči rigidnim, vnaprej zamišljenim konceptom ter z odprtostjo in skrbno pozornostjo sprejemati vse, kar nam lahko ta ekosistem ponudi. In ponudil nam je ogromno.«
– Aleksej Popogrebski, režiser in scenarist

portret avtorja
Aleksej Popogrebski (rojen leta 1972 v Moskvi), sin scenarista Pjotra Popogrebskega, diplomira iz psihologije na Moskovski državni univerzi. Leta 1994 s prijateljem Borisom Hlebnikovom, takrat študentom filmske teorije na Vseruskem državnem inštitutu za kinematografijo (VGIK), posnameta dva kratka filma, v letu 2003 pa še skupni celovečerni prvenec Pot v Koktebel (Koktebel), v produkciji Romana Boriseviča. Film se predstavi na številnih mednarodnih festivalih (med drugim v Berlinu, leta 2004 pa smo si ga lahko ogledali tudi na ljubljanskem Liffu) ter prejme vrsto nagrad (med njimi nagrado mednarodnih kritikov FIPRESCI v Cannesu leta 2004). Od prvenca dalje ustvarjata režiserja samostojno, vedno pa v sodelovanju s producentom Borisevičem in produkcijsko hišo Koktebel. Popogrebski leta 2006 posname samostojni prvenec Prostie vešči, ki prejme nagrado za najboljšega igralca ter nagradi ekumenske žirije in žirije kritikov v Karlovih Varih, nagrado za najboljši film na festivalu Premiers Plans v francoskem Angersu ter zlatega orla ruske filmske akademije za najboljši scenarij. Kako sem preživel to poletje je avtorjev tretji celovečerni igrani film.

vir: Kinodvor

Včeraj se je z zaključnim dogodkom v Udarniku in sledečim after-partijem v Gustafu, Pekarni, slavnostno končala letošnja Animateka v Mariboru. Vsem, ki smo pri njej sodelovali, so ostali številni čudoviti spomini, za vse Vas, ki pa se včerajšnjega dogodka niste utegnili udeležiti, pa smo pripravili skrbno izbran skupek utrinkov. Veliko užitkov ob pregledovanju!

 

 

Foto: Boštjan Lah